351. Nedelja: Popoldanski sendvič

In prišla je nedelja. Po napornih treh dnevih snemanja, se je prav prilegla ena nedelja. Z vso ustaljeno prakso in sprehodom skozi mesto, kjer človek opazuje starine in ne tako stare stvari na bolšjem trgu. Potem je prišel čas kosila, ki vedno pomeni nekaj dobro dišečega in vidno očiščujočega. Potem se človek naje, malo počije... In dan je okoli, tukaj je popoldan, in z njim popoldanska lakota.

Če je na obisku draga sledita dva koraka: 1. poizkusi domači limonin liker, 2. naredi sendvič. Prvo točko sem izpolnil, nato pa sem se lotil druge.

Prebrskal sem omaro in našel nekaj rezin toastov, bolje rečeno 1. Mulino Bianco: toaste brez skorje, 2. Mulino Bianco: polnozrnate toaste. In to vsakega po dva komada. Tako sem na plano lepo privlekel pekač, notri položil rezine toasta in začel. Najprej sem na polnozrnato stran namazal zeliščni namaz. Na drugi kos tosta pa je sledilo mazanje gorčice z zrni v kosu. Na namaz sem položil rezino topljenega sira in na to, rezino šunke. Na drugo stran pa sem na kolobarje narezal trdo kuhana jajca. Šunko sem potresel z mleto papriko in vse skupaj zložil v sendvič in ga dal peči. Ko se je sir stopil, sem dodal baziliko, rukolo in zeleno solato. Zeleni del sem dodal kasneje zato, ker drugače zaradi vročine pekača uveni in izgubi svoje vitamine ter čar. Draga je bila navdušena, saj gorčica namreč simulira okus hrena, ki ti očiti dihalne poti. Zelenjava pa tudi ne škodi. Vsake toliko časa.