346. Ples v dežju: Deževnica

Kolosej. Pravo ime za center zabave, vzeto iz starih, rimskih časov. Ime ustreza stavbi. Ljubljanski Kolosej je res star in počasi razpadajoč. Presenetljivo pa je, da je v zadnjem času v njem veliko več ljudi, kot jih je bilo v mesecih poprej. Po kotih se ne nabirajo več smeti, sedeži so še vedno strgani, človek pa vseeno dobi občutek, da je v Koloseju zaposlenih več ljudi, kot prej.

Najbolj zanimiva v Koloseju, je kultura obiskovalcev. Ob zadnjem obisku sem poslušal pogovor dveh žensk v srednjih letih, ki je tekel nekako takole:

X: "Jao, ta Kolosej. Kakšn ruml je tuki. Kt da bi človek pršu v zabaviščni park ne pa kino."
Y: "Ja. Res je. Kt da sm pršla v kino poslušat mularijo, ki mi za hrbtom komentira film."
X: "Ja. Grozno je. A poznaš kkšn drug kino, k je kej boljši?"
Y: "Zanč sm slišala, da ful hvaljo Planet Tuš v Kranju. Pa sam 20 minut iz Ljubljane je. Pa velik bl mirno."
X: "A res? A to greš po obvoznici?"
Y: "Ja, potem pa na izvozu Kranj center vn...."

In tako je pogovor tekel naprej. Zamislil, sem se v čem je problem? Res nimamo v Ljubljani nobenega dobrega kina več, ali je samo kultura teh dveh primerkov iz Koloseja enaka kulturi tistih, ki sta jih tako vestno obrekovali. Na koncu sem se odločil za slednjo možnost. Po mojem mnenju si lahko vsak ogleda film v Koloseju, ne glede na starost, zanimanje in spol. Glavni pogoj je le ta, da ti je kakšen od filmov blizu. Problem pa nastane, če ti nobeden od filmov ni blizu, ali če si želiš ogledati resen film, pa se ta vrti edinole v Koloseju. Ampak to niti ni problem. Greš in si ga ogledaš. Morda celo naletiš na predstavo, kjer ni komenatrjev. Kot sem jaz. Na Velikem Gatsbyju. Dvakrat zapored. :) In film... za vse skeptike... Je več kot odličen. Buz Luhrmann, klanjam se ti.

Želel pa sem izpostaviti nekaj drugega. Ples v dežju. Popoldan je deževalo. In to zelo močno. Kaj je torej boljšega od lovljenja rac, zapiranja rastlinjaka in zbiranje deževnice v sod. Če je le ta napolnjen do vrha, iz žleba pa ti lije niagarski slap, je ideja o tem, da bi napolnil smetnjak za embalažo legitimna. Ko ga napolniš ugotoviš, da je umazan, nato pa rečeš ah, what the fuck in stopiš izpod kapa na dež. In občutek je, božanski.