Med vikendom smo s sošolci, ali bolje rečeno, s kolegi s faksa, snemali prizor v Bohinju. Prejel sem prošnjo direktorja fotografije, ki pripada mlajši generaciji umetnikov, Darka Heriča, če bi lahko sodeloval pri testiranju filmskih kamer.
Kot vsi veste, je film dolg proces, ki vključuje veliko ljudi in predpriprav, preden se sploh posname prvi meter oziroma kader. Testiranje je eden izmed takšnih procesov, ki služi več stvarem. Osnovni namen testiranje je tehnično preverjanje delovanja kamere. Sem spadajo stabiliteta slike, pravilna hitrost motorja kamere, pravilno delovanje sektorja, čistost filmske slike. Temu sledi preverjanje optičnih napak objektivov, njihove ostrine, resolucije, paralakse... Poleg tega pa testi služijo tudi kot predvizualizacija direktorju fotografije. Ta namreč s testi ugotovi kako se filmski material obnaša pod določenimi svetlobnimi pogoji, kolikšna je latenca materiala (za koliko zaslonk lahko material podosvetli, presvetli...)...
In tako je prišel čas snemanja diplomskih filmov študentov zaključnih letnikov AGRFT in z njim testi filmskih kamer. Navada na Akademiji je, da se zaključni filmi snemajo na 16 mm filmski trak, v zadnjem času pa tudi na digitalne nosilce. Ta projekt pa izstopa, saj je negativ več kot 2x širši, 35 mm. S tem se bo pridobilo na brilijanci, kvaliteti in resoluciji slike.
Gre za 35mm filmsko kamero podjetja Arri, ki je postavil standard na področju filmske tehnike. Kamera ima navoj PL za filmske leče. Sprejme magazine s količino 120 oziroma 300 metrov filma. Je blimpirana tiha kamera, kar pomeni, da je primerna za sinhrono zvočno snemanje. Poleg tega ima vgrajen quartz kristal, ki poskrbi za natančno in nespremenljivo gibanje motorja pri določeni hitrosti, ki se lahko giblje od 4 do 60 sličic na sekundo.
V kompletu s to kamero so bile za test uporabljene Arri/Zeissove leče Ultra Prime, gorišnih razdalj 16, 20, 24, 28, 32, 50, 65, 85, 100, 135 mm. Najprej smo s pomočjo osvetljevalca Milana Prebila posneli teste barvne, sive in ostrinske karte. Osvetlitev smo zmanjševali po stopnjah cele zaslonke od 2 zaslonk podosvetlitve do 2 zaslonk presvetlitve. To smo ponovili na dva različna načina: 1. s spreminjanjem razdalje luči od objekta snemanja pri stalni zaslonki 5.6 in traku Kodak Vision2 200T 5217.Temu je sledil test odboja v pleksi steklu, ko smo s posebno roko "Magic Arm" pritrdili pleksi steklo pod kotom 45 stopinj pred objektiv in snemali objekt samo preko odbojev.
Temu so sledili še testi kamere Arri 35 III in filmskega traku Kodak Vision2 500T/5218, pri katerih pa nisem bil prisoten.
Če skrajšam zgodbo, smo na Viba filmu, ki je eden izmed soudeležencev v nacionalnem filmskem programu testirali dve kameri, ki naj bi jih uporabili za snemanje pri diplomskem filmu. Prva na spisku je bila kamera Arriflex 535B.
2. z enako radaljo luči in spreminjanjem zaslonke od 11 do 2.8.
Tovrstni test smo opravili pod normalnimi svetlobnimi pogoji, nato pa smo za vsakega od posebnih barvnih efekt filtrov, ki smo jih pritrdili na luči, ponovili samo test pod točko 1.
Ker igra v filmu pomembno vlogo tudi štedilnik oziroma steklokeramična plošča, je bilo potrebno preveriti frekvenco utripanja lučk in grelne površine na plošči. V ta namen smo prizor plošče posneli najprej s hitrostjo 25 sličic na sekundo, pri sektorju odprtem za 180 stopinj, nato smo to spremenili v hitrost 24 sličic pri sektorju 172,8 stopinj in nazadnje v 33,33 sličic pri sektorju 180 stopinj. Želeli smo namreč preveriti kje se frekvenci ujameta, saj smo se želeli izogniti efektu utripajočih luči, oziroma efektu, ki se pojavi kadar snemamo televizor, kjer se frekvenci ne ujemata in se zato pojavlja črta, ki se vozi čez ekran in utripa.
Zadnji test pri katerem sem bil prisoten, je bil test hoje nazaj s kamero na ramenskem stativu pri katerem smo preverjali tresenje in fleksibilnost kamere pri gibanju z rame.
Ideja, da bi kot asistent kamere sodeloval pri testu, ki ga je izvrševal profesionalni direktor fotografije, se mi je zdela že sama po sebi zanimiva izkušnja. Vem, da sem s tem pridobil določene izkušnje pri ravnanju s tem modelom kamere in bolje spoznal postopek testiranja. Navsezadnje pa, roko na srce - v rokah sem držal objektive Ultra Prime, ki stanejo okoli 15-20.000 eurov po kosu. Sklep je torej, da je bila izkušnja vredna vsakega evra.
Ni komentarjev:
Objavite komentar