Začelo se je v nedeljo. Končal se bo danes. Limoncé namreč. Končal v simbolnem smislu izvršitve recepta do zadnje besede. Po tednu dni, namesto 4 dni, ko se je domače žganje dodobra napilo limoninega soka in pobralo vso barvo, ki jo je limonina lupina imela, je bilo treba celoten zvarek dejansko spremeniti v liker. Če sledimo receptu, se lahko prepričamo, da je potrebno žganju dodati nekakšen sirup. In to sem naredil.
V posodo sem dal približno 800 ml vode in 600 g sladkorja. Vse skupaj sem prilično hitro prelil v posodo in dal na srednje močan ogenj. Z metlico sem mešal dokler se sladkor ni popolnoma raztopil. Še zdaleč ni trajalo 5 minut, prej 2-3. Nato je recept dejal: cool completely. Neučakan kakršen sem, sem se odločil, da bom v kuhinjsko korito natočil ledeno vodo in vanjo položil posodo. Proces je seveda uspel in sladkorni sirup je bil hladen v manj kot 10 minutah.
Nato je nastopil problem. Posoda, v kateri sem namakal limonino lupino in žganje je bila premajhna za še okoli liter sirupa. Zato sem mešanico žganja in limon najprej zlil v še večjo posodo. Šele tam se je barva žganja dokončno popravila na rumeno. Temu sem dodal sirup in vse skupaj dobro premešal. Nato pa spet po isti poti nazaj. Limonino žganje, zdaj liker, sem prelil v (tokrat) dve posodi in v vsako dodal polovično količino limonino lupin. Vse skupaj sem dobro zaprl in postavil na polico. Recept sicer pravi, da mora zadeva stati čez noč. Pri meni stoji že 2-3 dni. Pa še malo bo, nato pa bomo vse skupaj lepo ohladili in popili. Limoninih lupin ne bomo odstranili, glede steklenic bomo pa še videli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar